Pomemben dejavnik otrokovega razvoja je njegovo okolje, ki mora biti spodbudno. Otrok potrebuje za zdrav razvoj veliko gibanja in igre. Največji učinek je, če mu to omogočimo v najzgodnejšem obdobju. Otrok mora vsak dan teči po neomejenem prostoru, plezati po drevju, skakati in se svobodno gibati. Kadar čuti pri tem varnost, ugodje in veselje, mu ne bi mogli nuditi lepšega.

Kaj se giblje?

»Voda se giblje, kadar jo pijemo, kadar teče po strugi, kadar jo pretakamo iz steklenice v kozarec, ko čofotamo po mlakuži, gasimo ogenj. Tudi padanje dežja je gibanje vode. Pri gibanju se lahko poškodujemo, kadar tečemo in pademo, skočimo in si zlomimo nogo, režemo in se urežemo, nabiramo robide in se zbodemo. Deroča reka lahko podre most. Rečni valovi spodjedajo breg. Veter in sneg podirata drevesa. Gibanje pušča sledi v obliki odtisov stopal v blatu, nanosa peska po neurju, kolesnic traktorja na razmočeni zemlji.«

Udir (1999, str. 10-9)

V skupini Palčki smo želeli postati dobri prijatelji z gozdom, vilami in škrati. Skupaj smo objemali drevesa in uživali v razkošju rastlin in živali. V vrtcu smo si ogledali gozdne živali na diapozitivih in se o njih veliko pogovarjali, prebrali in ogledali smo si veliko knjig na dano temo. Spoznali smo, kako pomembno je spoštovati v naravi vsa živa bitja in pojave. Kadar smo obiskali gozd, smo mu pozorno prisluhnili in ga opazovali. Igrali smo se, da smo veter, sonce, dež, oponašali živali z gibanjem in glasovi. Tudi risali, peli in razgibavali smo se v naravi.

Veliko smo se pogovarjali o gozdnem bontonu, kar nam je bilo vodilo za vsak nadaljnji obisk. Pozorni smo bili predvsem na naslednja pravila vedenja v gozdu:

- ne uničujmo rastja, gob in mahu,

- okrasna drevesca kupujmo na trgu,

- v gozdu je prepovedano kuriti,

- ne poškodujmo dreves,

- smeti in odpadki ne spadajo v gozd,

- ne hodimo po brezpotjih, uporabljajmo pešpoti,

- vožnja v gozdu je dovoljena le po urejenih gozdnih cestah,

- ohranimo kažipote, oznake, ograje, klopi in druge naprave nepoškodovane,

- ne vznemirjajmo gozdnih živali,

- ne onesnažujmo vode.

Odzvali smo se na povabilo Zavoda za gozdove Slovenije in obiskali prireditev Gozd, voda in mlinček. Kaj smo počeli v Sračji dolini?

- Spoznavali gozd,

- postavljali mlinčke,

- obnavljali gozdni bonton,

- spoznavali drevesa z zavezanimi očmi,

- opazovali drevesa s povečevalno lupo,

- hodili po slepi stezi,

- spoznali nenaravno progo,

- opazovali smrekovega lubadarja,

- oblikovali iz gozdnih materialov,

- postavili vodne mlinčke,

- iskali zaklad.

S prijatelji iz sosednje skupine smo izvedli orientacijski pohod, v katerega smo na posameznih postajah vključili naslednje naloge:

- koliko zvokov slišiš,

- opiši živalske zvoke,

- objemi najdebelejše drevo in povej, katere vrste je,

- poišči mravljišče in s pomočjo povečevalnega stekla preštej, koliko nog ima mravlja,

- ustavi se pri štoru in poišči njegove prijateljice,

- naberi štiri različne liste in poglej, s katerih dreves so odpadli,

- rešite gozdne uganke,

- naberi kamenje, vejice in gozdne plodove,

- poišči zaklad.

Iz kamenja, vejic, gozdnih plodov in drugih rastlin iz narave smo izdelovali mobile, lepljenke, šopke, slike iz gozdnih plodov in male instrumente za otroke.

Naravni elementi, kot so veter, sonce, voda, zrak in zemlja nam nudijo veliko možnosti za zabavo, ob njih pa pridobivamo tudi nove izkušnje in čut za naravo.

V gozdu smo se igrali z vetrom, pihali smo milne mehurčke in jih lovili, izdelali in uporabili papirno vetrnico, opazovali, kako deluje doma narejen propeler, ki smo ga odvrgli z mostu, v zrak metali »helikopterčke«, semena, ki smo jih nabrali pod gabrom in javorjem. Opravili smo poskus čiščenja vode, se igrali s kamni, jih barvali in iz njih izdelali gozdna bitja; ustvarili smo tudi pravi kamniti muzej. S povečevalnimi stekli in posodicami smo raziskovali žuželke.

Za našo skupino je gozd zaklad, ki je shranjen v srcu narave. To je poseben kraj na prostem, kjer se lahko gibljemo, opazujemo živali, čutimo veter in smo svobodni.