Ta dan je bil res nekaj posebnega. Že navsezgodaj ob zajtrku sta nas obiskala dva gospoda čebelarja in nas presenetila z medenjaki. Povprašala sta nas ali nam je bil med, ki smo ga jedli za zajtrk dober. Vsi v en glas smo pokimali, da zelo dober in da ga imamo zelo radi in je tudi zelo zdrav.

Dobili smo tudi nekaj zgibank in knjig o čebelah in čebelarjenju.

Ob zaključku našega srečanja in razgovora z čebelarji smo skupaj poizkušali zapeti pesem Čebelar ob spremljavi harmonike našega dedka čebelarja.

Njegov vnuk je bil oblečen v pravo čebelarsko obleko.

Vse to je pri otrocih vzpodbudilo zanimanje, da smo pričeli z raziskovanjem čebel in čebelarstva. Dogovorili smo se za obisk pri dedija čebelarju na domu. Tu smo izvedeli veliko novih informacij o čebelarjenju in čebelah. Veliko smo vedeli že tudi pred tem, saj nas je sproti seznanjal z novostmi tudi njegov vnuk. Točno smo vedeli, kdaj so dobili ta veliko čebelo – matico, ki je najbolj velika čebela.

Na obisku smo videli čebelarski klobuk, satje za čebele, izdelke iz čebeljega voska, različna zdravila iz medu,…

Otroci so si zapomnili, da čebele nabirajo cvetni prah, pelod in smolo. Med dobimo s pomočjo čebelarjev. Med smo tudi poizkušali. Poizkusili smo kostanjev med, gozdni med, akacijev med,..

Vtise smo strnili na skupnem plakatu, ki smo ga opremili tudi s fotografijami.

Otroška vedoželjnost, ki se je pojavila med medenim zajtrkom je bila s tem zadovoljena.

Naše raziskovalno delo smo predstavili tudi staršem z razstavo naših izdelkov in fotografij, ki so nastali v času našega raziskovanja čebelarjenja.