|
Prispeval Vanda Femc, Vrtec Sežana - enota Sežana
|
|
Dan pred našim izletom na Slavnik je še močno deževalo. A sobotna napoved je bila obetavna, zato smo se odločili, da gremo. Skupaj z vodnikom, Edvinom Furlanom, sbrali smo se pred vrtcem in se odpeljali na pobočje Slavnika. Izhodišče je bila jasa, kjer cesto na Slavnik preči markirana pot iz Prešnice. Med potjo smo spoznavali markacije, smerne table, se navajali na hojo v koloni, si privoščili krajši počitek.
Bili pa smo tako zatopljeni v hojo in druženje s prijatelji, da nismo opazili škratkov, ki so bežali in se skrivali pred nami. In ker so tako hiteli, so izgubili zlate kamenčke. O, te pa smo opazili tik pod vrhom Slavnika. Vneto smo jih iskali in pobirali do vrha, pa tudi, ko smo se vračali.
Na vrhu smo se zaradi vetra zadržali le kratek čas. Vseeno pa smo se razgledali do morja, Kraškega roba, Nanosa in Vremščice. Sledil je spust do koče, kjer smo si privoščili čaj in pošteno okrepčilo. Po koči se je razlegala tudi naša pesem. Ostali planinci so nas nagradili z aplavzom.
Med povratkom smo se povzpeli še na Grmado, nato pa se spustili do ceste in po njej do avtomobilov. Ob cesti pa so se bohotili zvončki in trobentice, na katere smo poskušali tudi zatrobiti.
Razšli smo se v prijetnem vzdušju z upanjem, da se dobimo na naslednjem izletu.
|
|
