Terezija Vidovič, vzgojiteljica

Oddelek otrok od 5 do 6 let

Povzetek

Smo edini oddelek otrok iz vrtca, ki sodeluje v projektu Veliki nemarni škornji in posvetu Doživimo naravo tudi v prihodnosti. Tako imamo možnost skozi pravljico ugotavljati stanje v naravi. Poučna in zanimiva vsebina daje otroku veliko možnosti opazovanja, raziskovanja, poglabljanja stanja v naravi. Naše ugotovitve so včasih bile žalostne. Otrok se je čudil nad nemarnostjo. Ugotavljal je kaj pomeni izraz NEMAREN. Veliko razlag za nemarnost je našel. Nenehni sprehodi v gozd, ob in skozi gozd, jih je navdajal z iskanjem možnosti nekaj novega, nekaj kar ni vsakemu dano. Tako ima otrok skozi projekt možnost spoznati gozd, kot dom živalim, drevesom, plodovom. Sam najde mir in ustvarjalnost v gozdu. Nam pa je gozd dal veliko več. Prostor, kjer ob hrastu beremo zgodbo. Nekaj posebnega je to zanje. Zazrti v poslušanje doživljajo mir in tišino gozdnega prostora. Veliko navdihov najdemo v gozdu , ki jih izražamo skozi področja v projektu. Otroci so navdušeni nad zunanjo ilustracijo knjige. Prava gozdna je, pisana in ustvarjalna. Tudi notranja, nedokončana ilustracija, jim daje velike možnosti ustvarjanja. V igralnico smo si prinesli del gozda. Nastal je plakat s hrastom. Pod hrast pa dajemo izdelke, ki nastajajo iz posameznih delov zgodbe. To so gobe, živali, ki so jih otroci naredili. Ob nastajanju prizorišča, imajo otroci imajo možnost zgodbo podoživljati. Z gobami in živalmi se igrajo, komunicirajo in obnavljajo zgodbo. Zgodbo spremljajo tudi starši. Ker smo želeli vedeti veliko več o drevesih, smo povabili tudi naravovarstvenika, ki nam je obogatil znanje o gozdu in drevesih. Spoznali smo tudi delo gozdarja. Veselimo se nadaljnjega dela. Obiske in sprehode v gozdu beležimo tudi s simboli na simbolni sliki. Sama, kot vzgojiteljica nudim otrokom veliko gibanja v naravi in opazovanja. To je moj način življenja, katerega delim z otroki.

Ključne besede: nemarnost, škrati , odpadki, odmev, škornji

Prispevek

PRAVLJICA »POD HRASTOM«

Naravo zaznavamo z vsemi čutili, tako odrasli kot otroci.

Če nudimo otroku dovolj priložnosti in časa, vzpodbud , začne spraševati o tem kar vidi. Učiti se začne tako, da išče odgovore ob opazovanju, raziskovanju, opisovanju. Otroku je potrebno omogočiti, da opazuje po lastnem interesu, peljemo ga v naravo, ga ob opazovanju vodimo in vzpodbujamo.

Preden sem prebrala 1.del zgodbe Veliki nemarni škornji, sem jih peljala v gozd, kjer smo ugotavljali njihovo predznanje o gozdu, drevesih.

Ugotovili so, da je gozd dom živalim. V gozdu nabiramo gobe, hodijo živali, v njem je veliko listja, v gozdu tudi žagamo drva.

Otroci so ob moji in pomočničini vzpodbudi ugotavljali in ugotovili, da so listi v jeseni pisani, da zaradi pomanjkanja toplote sonca in pomanjkanja svetlobe začnejo odpadati .

Otroci so poznali predvsem hrast, smreko, kostanj in akacijo(robinijo).

Tudi plodove imenovanih dreves so prepoznali.

Ob nadaljnjem ugotavljanju pomena besede NEMARNOST so povedali, da je to lahko tisti, ki ničesar ne mara, ki stvari odmetava po naravi, ki brca gobe, liste po gozdu, trga rožice. Tudi tisti, ki trga zaščitene rožice, odmetava papir, je nagajiv, hodi po mravljah, po črvih.

Porodila se mi je ideja, da bi vsak del zgodbe prebrali v gozdu pod hrastom.

Naslednjega dne smo se vrnili v gozd v učilnico POD HRASTOM.

Pred vstopom v gozd sem jih vprašala, kako se imenuje ozek prostor med drevesi, ki vodi v gozd. Eden izmed otrok je dejal, da vrat ni, lahko pa vstopiš. To je bila tudi iztočnica za nadaljnje dejavnosti ob knjigi.

Na sprehodih v gozdu, sem jih vedno vzpodbujala, da naj bodo pozorni okrog – na levo in desno stran gozda, če bodo kaj posebnega opazili. Takoj so opazili poškodovanega polža , odvržene papirje, salonitno ploščo. Opazili pa smo tudi kar nekaj vrst gob, ki jih nismo poznali.

V BRALNICO POD HRASTOM smo položili žaklovino . Še preden smo se usedli, sem želela, da ugotovimo, kako mirno je v gozdu. Razporedili smo se okoli hrasta , zaprli oči, razprli roke in prste. Vsak se je poskušal umiriti in usmeriti misli na zvoke in glasove v naravi.

Po umiritvi smo se usedli na žaklovino, kjer sem jim prebrala prvi del zgodbe. Ni bilo enkrat dovolj enkrat, morala sem jo še dvakrat. Pogledovali so v krošnjo in obsedeli, kot da se jim ne da vstati, kot da bi najraje ostali pod hrastom in poslušali odmev gob, ki so tarnale o nemarnostih, ki jih povzročajo škornji.

Iz jezikovnega področja smo prešli k matematiki.

Z matematičnimi dejavnostmi otrok spoznava prevladovanje dreves v gozdu, obliko listov, barvo, višino in debelino dreves, strukturo skorje, ločevanje dreves po skorji, listih, plodu.

Sledilo je tudi navodilo.

Vsak naj nabere po 2 taka odpadla lista, ki nista enaka po barvi, sta pa z istega drevesa.

Vsak naj pobere 2 lista, ki sta različna po obliki

Tudi teža je nadvse pomembna. Nabrali smo hrastove plodove in liste. Ugotavljali smo, kaj nabiramo dlje časa; ali isto količino plodov ali listov.S seboj smo imeli dve enaki košarici . Košarica s hrastovimi plodovi je bila težja od polne košare listja.

Kako pa ugotoviti, katera drevesa prevladujejo v gozdu?

Ni bilo enostavno. So pa ob moji vzpodbudi začeli strateško razmišljati. Najprej je bil njihov odgovor, da jih preštejemo. Vsekakor je to prav. Izzvala pa sem jih z nadaljnjimi vprašanji. Kaj pa, če pozabimo do vrtca, ker bomo šele potem lahko zabeležili .

Bi lahko kako drugače ugotovili?

Z mojo pomočjo so predlagali, da bi lahko ob enem drevesu vzeli en list le-tega drevesa.

Vsak je potem nabral po 2 odpadla lista, ki nista bila , nato pa še 2 oblikovno različna lista.

Nabrane liste istega drevesa smo položili na papir in otrok je imel možnost preštevati; enako smo počeli tako s hrastovimi kot robinijinimi listi. Dve skupini sta ugotovili, da je več robinij kot hrasta.

Začele so se dejavnosti ob knjigi. Uporabljali smo pluto, flomastre, raznobarvni papir, iglice bora, žagovino.

Nastajati je začel tudi kotiček POD HRASTOM, kamor bomo polagali ustvarjene materiale in jih uporabljali za igro.

Kaširali smo gobe in živali.

Drugi del zgodbe sem jim prebrala, tako da so stali v krogu okoli hrasta z zaprtimi očmi.

Obiskal nas je še gozdar in naravovarstvenik.

Skozi opazovanje in pogovor je naravovarstvenik otroke vzpodbudil, da so opisovali drevo.

Vsak je dobil list papirja z jasno izraženimi lastnostmi. Otrok je imel možnost spoznati drevo po lubju, plodu in listu. Lista ni bilo narisanega, zato ga je moral poiskati in ga narisati v za to določen kvadrat.

Imeli smo bogat, raziskovanja, debatiranja in pogajanja poln dopoldan v gozdu.

Podrobno smo spoznali še dve drevesi: lesko in jelšo.

Tretji del zgodbe privede do hrasta še škrate. Kdo so škrati? Povedali so, da so škrati bitja, ki živijo v gozdu. Niso jih znali natančno opisati. Le ena deklica je rekla, da se ji zdi, da imajo kapice in, da so podobni palčkom. Želeli smo izvedeti več o teh bitjih, ki živijo tudi v gozdu in morda še kje: kdo so, kateri vse so in kje živijo, kaj počnejo, nam je na obisku v šolski knjižnici razložila knjižničarka. Poiskala je nekaj knjig o škratih in nam o njih tudi nekaj prebrala. Zvedeli so, da so dobri in nagajivi škrati. Ugotovili so, da so v pravljici Veliki nemarni škornji dobri škrati. Nekaj informacij o škratih pa smo poiskali na internetu.

Ob knjigi je nastajalo zanimivo ustvarjanje. Trije škrati so dobili prav zanimivo podobo. Eden je nastal iz žaklovine, drugi s časopisnega papirja in spet tretji iz odpadne embalaže paštete. Listi, ki so padli po tleh, so tokrat bili ostanki ošiljenih barvic.

To pa še ni bilo vse. Kotiček POD HRASTOM ni bil popoln. Manjkali so še škrati. Kako jih upodobiti in postaviti pod hrast, je bil likovni problem. Idej je bilo kar nekaj. Zanimiva in smiselna se mi je zdela ideja, da je Hrastovček doma pod hrastom in mu je podoben, prav tako Bukovček in Borovček, vsak svojemu drevesu.

Iskati smo začeli materiale. Za podlago so predlagali velike kuhalnice. Hrastovček je dobival podobo pravega škrata, še bolj pa Borovček, ker je res pravi škrat, kosmat od iglic.

Do Bukovčka je bila malo daljša pot, ker nismo našli bukve v bližini. Otroci imajo zdaj vsak dan možnost, in kar se je tudi poslužujejo, utrjevati vsebino zgodbe preko kotička z živalmi, gobami in škrati.

Zadnji , četrti del zgodbe je bil bolj zahteven. Pravljica se končuje, opazovanje in sledenje velikim nemarnim škornjem se pa nadaljuje.

Otroci so povedali, da bo verjetno kaj zanimivega in odrešilnega v zgodbi. Nekaj se mora zgoditi. Kdo je veliki nemaren škorenj, ki hodi, onesnažuje, odmetava odpadke, reže po drevesih?

Eden izmed otrok pravi, da človek. Dva pravita, da to hodijo škornji, ker sta jih videla. Ostali pa razmišljajo, kateremu naj bi verjeli.

Odločitev se je prevesila k človeku. On je tisti, ki dela težave. Otrok pa ne bo tak, je sklenil. Da pa ne bi prihajali škornji še naprej v gozd, predlaga tablo ali napis, kjer prepove vstop tistim, ki so nemarni do narave.

Otroci so se veliko naučili iz pravljice. Tudi to, da so v pravljicah vile in škrati, da so škrati prijazni in nagajivi. Vile pa vedno vse rešijo. Da so v pravljici števila, da se začnejo NEKOČ……

Otroci so se pa veliko naučili tudi skozi projekt. Najbolj pa sem zadovoljna, da vedno, ko gremo kamorkoli, opazujejo naravo in ugotavljajo nemarnosti in jih okregajo.

Zaključek

Odgovoren in čuten odnos moram imeti najprej sama, da sem vzor otrokom. To je moj način življenja. Verjamem, da sem jim to znala pokazati. Otrok si želi bivati in učiti v gozdu, ker je to najbolj pristna oblika srečanja s pravljico in naravo

Ob pravljici zaživi otrok na vseh razvojnih stopnjah polno življenje, saj odslikava njegov svet.

Zanj je vse resnično, tudi veliki nemarni škornji, ki uničujejo naravo, škrati in vile, ki rešujejo in ukrepajo, gobe govorijo, vse se lahko spremeni. Pravljica vzpodbuja njegovo domišljijo, neguje otrokovo potrebo po domišljijskem svetu, razvija njegovo razmišljanje, prav tako pa pokaže rešitev problema.

SPREMLJAVA V PROJEKTU:

POZNAVANJE DREVES IN LISTOV

NAMEN SPREMLJAVE: Otrok obišče gozd, v njem išče, opazuje, raziskuje, primerja drevesa, plodove, skorjo in krošnjo dreves. Zbira plodove, liste, jih razvršča, primerja in sestavlja. Opazuje spremembe v daljšem časovnem obdobju.

PREDVIDEVANJA: Otrok opazuje gozd, spremlja pogoje ter predvideva, ugiba in napoveduje . Išče informacije o drevesih v medijih.

Na začetku projekta je bilo znanje oz.poznavanje dreves bolj skromno. Večkratni obhodi, pohodi v gozd so obrodili sadove. Ne samo, da je otrok ob vzpodbudi spoznaval drevesa, ga je tudi zanimalo, katero je posamezno drevo.

Bukve nismo imeli možnost spoznati. Smo pa spoznali črno jelšo, lesko in robinijo(akacijo) . Presenetilo me je, da so si robinijo, poleg hrasta, najbolj zapomnili.

Znanje nam je pomagal poglobiti naravovarstvenik Kristjan z Goričkega narodnega parka. Pripravil je zanimive delovne liste, s pomočjo njih so otroci ugotavljali, iskali in spoznavali drevo, lubje, plod in to skozi indentifikacijo fotografij.

Pri hrastu in robiniji to ni bilo potrebno, pri ostalih, npr;leski so imeli malo več težav, ker so se jo šele učili spoznavati.

Bukev ne raste v našem okolju. Sem pa prinesla vejo, liste in plod-žir v vrtec, da bi jo otroci spoznali.