"Našo" jablano, namreč. Tisto četrto v prvi vrsti šolskega sadovnjaka, tisto, ki smo jo vse od meseca februarja opazovali in svoja opažanja beležili v poseben obrazec, ki ga bomo, ko bodo z drevesa odpadli še zadnji listi, poslali na Slovensko eko šolo.

Od doma smo prinesli košarice in vedra, v katera smo polagali sočne plodove. Čisto počasi, da jih ne bi obtolkli, smo polnili svoje posode. Še eno, pa še eno...in še eno! Pa smo z drevesa pospravili zadnji sadež. Seveda smo jih nekaj pred prihodom v vrtec tudi pojedli. Ostale pa smo shranili za "štrudl".

Ker pa vemo, da so za dobre "štrudle" največje mojstrice naše babice, nam je ena izmed njih priskočila na pomoč. Mi smo ji pomagali oprati in naribati jabolka, ona pa je poskrbela za testo. Kako smo ga razvlekli po mizi! No, že res, da je tu in tam nastala kakšna luknja, a bili smo še kako ponosni na svoje delo.

Testo smo posipali z naribanimi jabolkami, rjavim sladkorjem ter cimetom in ga zvili. Polovici smo položili v pekača in ju spekli v šolski kuhinji.

"Štrudl" je bil odličen, verjetno zato, ker smo uporabili sadeže z "naše" jablane.