OŠ Vrhovci

Cesta na Bokalce 1

1000 Ljubljana

»DVE MUHI NA EN MAH«

HUMANITARNI PLES

Učenci devetega razreda:

Katja Brezovar, Ingo Oblak, Ana Vanessa Bogataj, Maša Tičar, Tjaša Pucelj

Mentorica:

Darja Skopec

Šolsko leto: 2009/10 Ljubljana, 1. marec 2010

Uvod

Ena izmed stvari, ki nas povezuje in iz nas dela boljše ljudi, je pomoč tistim, ki so v stiski. V današnjih časih opažamo, da najstniki velikokrat zapadejo v materializem družbe. Stik z realnostjo, ki pomeni, da si vsega vedno ne moremo in ne smemo privoščiti, je tako še bolj pomemben. Ne samo najstnikom, ampak vsem ljudem bi bilo potrebno približati humanitarnost, da to ne bi sprejemali le kot neko nezaželeno obvezo, temveč kot občasno aktivnost, s katero vsak nekoliko pomaga sočloveku olajšati vsakdanjik. Dobrodelni ples, ki smo ga izvedli 24. februarja 2010 na OŠ Vrhovci v mali telovadnici, smo si zamislili dvojno, iz tega tudi naš naslov, kot pomoč ljudem, ki so v socialni stiski in kot zabavo za mladostnike, ki jih dobrodelnost nikoli ni preveč zanimala. Odločili smo se za zbiranje nepokvarljive hrane, ki bi jo kasneje nesli Rdečemu križu v našem okolišu, ali pa bi izbrani socialno ogroženi družini zbrano hrano odnesli sami.

Očitno je, da nekateri ne bi prinesli hrane v dobrodelne namene, ampak le prišli na zabavo. Zaradi tega smo se odločili za nekoliko strožja pravila. Kot vstopnino na ples smo zbirali hrano z dolgim rokom uporabe. Ne glede na to, da ideja zbiranja hrane, mladostnike še nikoli ni preveč navdušila, od tega nismo odstopili, saj nikoli ne veš, kdaj te lahko tok življenja ponese v vode materialne revščine in obupa.

Propaganda

Zelo pomembna stvar pri celi izvedbi se nam je zdela propaganda oz. oglaševanje. Želeli smo dober izkupiček in lepo udeležbo. Pot do tega pa vodi preko dobre reklame.

Prva stvar, ki smo se je lotili so bile ankete. Z njimi smo želeli izvedeti ali si učenci želijo zabave, plesa – prva muha. In seveda – druga muha, ali so v zameno za zabavo pripravljeni tudi kaj prostovoljno darovati.

Pred plesom smo izvedli anketo, ki je izgledala takole:

Anketa
Obkroži v kateri razred hodiš: 6. 7. 8. 9.
Obkroži spol: Ž M

1.Ali želiš šolski ples? DA NE

2. Ali bi se ga udeležil/-a? DA NE

3. Ali bi bil/-a pripravljen/-a v zameno za zabavo kaj darovati za humanitarne namene (npr. hrano) ?
DA NE

Rezultati ankete

Najprej smo izvedli anketiranje učencev na predmetni stopnji na naši šoli. Od 193 učencev smo jih anketirali 157 (vse v tistem času prisotne v šoli), kar je 81,3 %. Anketiranje je potekalo anonimno.

Odgovori so se zelo razlikovali glede na spol in starost. V povprečju so deklice na vprašanja odgovarjale bolj pozitivno kot dečki. Deklice so v povprečju odgovarjale13 - 25% bolj pozitivno, kot dečki iste starosti. Glede na starost so najbolj pozitivno odgovarjali 9. in 8. razredi, manj pozitivno 7., najmanj pa 6. razredi.

Na prvo vprašanje je 72% vprašanih odgovorilo z DA.

Na drugo vprašanje je 67% vprašanih odgovorilo z DA.

Na tretje, za nas najbolj pomembno vprašanje, je 78% vprašanih odgovorilo pozitivno.

Na tretje vprašanje so učenci 6. in 7. razredov v 67% odgovorili pozitivno, učenci 9. razredov so na to vprašanje v 89% odgovorili pozitivno, učenci 8. razredov pa celo 93%.

Z rezultati smo bili zelo zadovoljni, saj smo ugotovili da so naši učenci v večini, še posebej višjih razredov, zelo solidarni. Domnevamo, da je vzrok za nižji odstotek pozitivnih odgovorov v 6. in 7. razredu drugačno, še bolj otroško razmišljanje, vendar bodo tudi ti učenci kmalu bolj odraslo in etično razmišljali.

Nadaljevanje propagande

Tri tedne pred začetkom plesa smo oblikovali 4 plakate, ki smo jih razobesili na najbolj vidna in obiskana mesta na šoli. Na njih nismo takoj napisali vseh podrobnih podatkov, temveč le naslov plesa " Dve muhi na en mah" . Črke so bile izdelane iz časopisnega papirja, saj smo želeli dodati tudi ekološko noto. Dva tedna pred plesom, pa smo na te plakate napisali tudi druge podrobnosti, kot so kje se bo ples dogajal, kdaj bo potekal, koliko časa in kaj morajo prinesti za vstopnino. Še vedno se nam je zdela ideja, da bi oglaševali le s plakati nekoliko izrabljena in ne preveč opazna, zato smo začeli razmišljati o oglaševanju po šolskem zvočniku, ki je v vsaki učilnici. Sestavili smo reklamo za ples. Dva izmed fantov devetega razreda sta sestavila pesem, ki sta jo nato zarapala po zvočniku.

Ostali smo dodali še podrobnejše informacije. S tem smo dosegli, da so bili o plesu obveščeni vsi učenci, ki jim je bil namenjen.Reklamo smo predvajali teden in en dan pred plesom. Na dan plesa smo po razredih poslali okrožnico.

Da pa bi stvar dodatno podkrepili, smo potrkali tudi na mladim najbolj priljubljen medij, internet, oziroma družbeno spletno stran Facebook. Oblikovali smo skupino, kateri se je pridružilo zadovoljivo število šolarjev OŠ Vrhovci.

Izvedba plesa

Na dan plesa, smo organizatorji po pouku ostali v šoli in začeli z okrasitvijo in urejanjem male telovadnice, kjer je potekal ples. Ideja mentorice, da bi na vrvi nanizali malce posprejane plastenke, se nam je zdela zanimiva, saj za to vrsto okraševanja nismo zapravili nič denarja in ponovno smo se ozirali na ekološko plat. Več vrvi s temi plastenkami smo izobesili pod stropom telovadnice in s tem naredili prostor tudi nekoliko prijetnejši. Ker pa plesa brez glasbe ne moraš imeti, smo prosili izkušene fante iz 9. razreda za pomoč pri ozvočenju in vrtenje glasbe.

Ob pol šestih, so se udeleženci plesa začeli zbirati. Do sedme ure, ko se je ples končal, smo jih našteli 42. Vsi so kot vstopnino prinesli hrano. Med plesom smo organizirali tekmovanje v rimanju oz. rapanju. Zmagala je Živa Kozin iz 7. b razreda. Nagrada, ki si jo je prislužila je udeležba na nagradnem izletu ob koncu šolskega leta in intervju v šolski reviji Vrhovški šolar. Ples je potekal brez zapletov. Na začetku so bili vsi še nekoliko sramežljivi, a proti koncu so plesali že praktično vsi.

Kar pa nas je najbolj razveselilo je bila vsota zbrane hrane. Zbrali smo veliko testenin, hrane v pločevinkah, instant juh… Med zbrano hrano zasledimo tudi priboljške kot so Čokolino, kava, čokolada in piškoti. Z zbrano hrano bomo lahko pomagali dvema socialno ogroženima družinama v našem okolišu.

Refleksija plesa

Dan po plesu, 25. 2. 2010 smo opravi anketo o vtisih udeležencev.

Anketirali smo 8 učencev iz predmetne stopnje, kar natančneje pomeni dva iz vsake generacije (6., 7., 8., in 9. razred).

Prvo vprašanje pri anketi je bilo »Zakaj si se udeležil plesa Dve muhi na en mah?«

Pri tem vprašanju so se pri odgovorih pojavile največje razlike. Nekateri so preprosto odgovorili da ne vedo, drugi da zato, da se jim ni bilo treba učiti. Pojavili pa so se tudi odgovori, da zato, da so se lahko zabavali, se dobili s prijatelji ali pa so bili zadovoljni udeleženci prejšnjih plesov.

Naslednje vprašanje je bilo »Kakšen se vam je zdel ples?«. To vprašanje pravzaprav nima prav dosti skupnega z našo raziskovalno nalogo, temveč je bilo postavljeno zato, da smo organizatorji dobili približen odgovor na to, kako jim je bila všeč organizacija in izvedba dogodka.

Pri tem odgovoru lahko z veseljem napišemo, da so prav vsi napisali, da je bil ples super. Dobili smo le dve manjši pripombi, da bi moral ples trajati dlje, kar je bilo v našem primeru nemogoče, saj je bila telovadnica po plesu oddana za druge aktivnost. Druga pripomba pa je bila, da se vrtelo zanič glasbo. Za drugo pripombo bi povedali le to, da se je vrtela glasba, ki je ustrezala povprečju. Vedno je tako, da nekomu nekaj ni všeč, medtem ko drugemu to ustreza. Naj omenimo še to, da so imeli udeleženci možnost, da na list, ki je bil obešen na panoju napišejo svoje glasbene želje, ki smo jih seveda upoštevali.

Pri vprašanju »Kako se ti je zdelo to, da se je za vstopnino zbirala hrana?« so bili prav tako vsi udeleženci enotni, da je bila to dobra ideja, saj je pomembno, da pomagamo ljudem, ki so v stiski.

Prav to vprašanje je bilo ključno, saj smo na podlagi zamisli, da bi pomagali revnim ljudem, prišlo do ideje, organizacije dobrodelnega plesa. Naša je ideja se je izkazala za dobro, saj se je plesa udeležilo veliko učencev, s tem pa smo tudi dobili veliko hrane, ki jo bomo v četrtek, 4. marca 2010 dostavili Rdečemu križu.

Odgovori na zadnje vprašanje »Bi raje videl, da bi se zbiralo kaj za šolo (v njeno korist)?«, pa so bili le potrdite tega, da je bila naša zamisel o zbiranju hrane dobra, saj so učenci kar v 90% odgovorili, da raje zbirajo stvari za ljudi, ki živijo v pomanjkanju.

S tem smo prišli do ugotovitve, da čeprav na prvi pogled izgleda, da je večini ljudi vseeno kaj se dogaja z ljudmi, ki živijo v pomanjkanju, v resnici ni tako. Še vedno so v 21. stoletju ljudje, ki so pripravljeni pomagati drugim, se odreči malenkosti in s tem nekomu drugemu olajšati življenje. Zelo smo veseli, da smo to dokazali prav na naši šoli, saj nihče ni prišel na ples brez živila, ki je res da služil kot vstopnina, vendar je bil tudi potrditev, da so se učenci zavedali zakaj prinašajo hrano in čemu bo služila.

Anketa po plesu

spol: M Ž razred:

1. Zakaj si se udeležil plesa »Dve muhi na en mah«?

2. Kakšen se ti je zdel?

3. Kako se ti je zdelo to, da se je za vstopnino zbirala hrana?

4. Bi raje videl, da bi se zbiralo kaj za šolo (v njeno korist)?

Zaključek

Menimo, da je bil ples dobra zabava, s pozitivnim namenom, ki se je izkazal za uspeh. Vemo da bodo nekateri mladi na dobrodelne stvari vedno gledali drugače, a vsaka mala stvar pomaga in tudi če je le nek šolski ples tisti, ki ozavesti peščico ljudi, je stvari zadoščeno.

Uspelo nam je, z enim mahom smo zadeli obe muhi.